Ker je Dejan nekako načel temo slovenske Call of Duty scene, sem se nekako odločil, da tudi sam napišem nekaj konkretnih stavkov zakaj jaz mislim, da scena ne uspeva.

Kot on, bom začel pri mojih začetkih – v BattleField 1942. Igrica je bila nadvse popularna, tudi tekmovalno (tam se je osnovala tudi organizacija Team Dignitas), z dobrim poročanjem in odličnimi tekmovanji. Zaradi sedaj že pozabljenih razlogov sem nato začel igrati vCoD, oz. originalen Call of Duty, ko je scena že čakala izid druge izdaje, ki je po mojem mnenju še sedaj najboljša kar se tiče igralnosti. Scena je z CoD2 zaživela, tako evropska, kot slovenska, pojavili smo se tudi na WSVG 2006 v Dallasu, kjer je zmagala ekipa sedaj na žalost le še portala TEK-9 NETWORKS. V teh časih smo imeli Slovenci ekipe, ki so lahko konkurirale top ekipam s sedaj preminulimi legendami kot Landstorm, insAne, nighty in drugi. Nato je Activision znova začel razvijati naslednjo inačico sedaj že precej uspešne serije, zato se je scena začela pripravljati na selitev – čeprav so obstajale močne težnje, da se ostane na CoD2. V nekako teh časih so se na sceni pojavili junaki iz NGTKG, MBDH, TBFZM in drugi, ki so Slovencem prinesli renome hekerjev.

Z izdajo Call of Duty 4 in najavo treh tekmovanj z več kot 20,000€ denarnih nagrad na vsakem je skupnost seveda v trenutku zgrabila priložnost za enostaven zaslužek in v le enem tednu tistega avgusta 2008 je bilo v CoD4 vrženega več denarja kot leta za tem skupaj. Organizacije kot Evil Geniuses, SK-Gaming, MYM, vVv, TCM, h2k, Dignitas, Fnatic.MSI, LowLandLions, EnRo GriFFins in TeamBavarianHeaven.MSI so vse imele svoje ekipe –tako se je začelo CoD igralcem dozdevati, da obstaja možnost prevzema lovorike »kraljev FPS iger« od Counter Strike 1.6, a njihovi upi so hitro pošli, ko je po nekaj mesecih večina organizacij zapustila igro, kot Activision, ki je praktično ukinil podporo. Brez podpore največjih organizacij, razvijalcev in organizatorjev tekmovanj je igra začela počasi, a vztrajno umirati – a ne v pravem pomenu besede, saj je število igralcev ostajalo enako, le količina denarja v igri se je zmanjševala – to je pa umiranje igre v smislu dobivanja podpore za eksistenco špila.

Brez podpore razvijalcev sta razvoj tekmovalnega dela igre prevzela dve osebi, katerima se moramo zahvaliti za neprestan razvoj in odpravljanje napak, Ingram in trivve. Enako so se najvidnejši posamezniki v sceni odločili, da ne bodo dopustili izumrtja scene – igralci kot Stevy, vanner, tomzki, gizzor, Morg, myzz,.. – in 1. decembra so osnovali organizacijo Vita Nova. Čeprav je VN kot takšna deležna močnega kritiziranja, saj »samovoljno sprejema odločitve« je pravzaprav razlog zakaj je scena še zmeraj aktivna. Mogoče je igralcem neznano, a Tom »tomzki« Churchman je brez pritoževanja od leta 2009 naprej sam vodil ESportsHeaven in vsa tekmovanja organizirana na tistem portalu, myzz in gizzor sta več kot leto in pol pravzaprav samiva sprejemala, dodajala in odstranjevala ekipe iz enormnega sistema, ki so IRC kanali, Stevy je zaradi svoje prepoznavnosti ena ključnih oseb scene in je že od samega začetka v CoD4 sceno uvedel ničkoliko igralcev, predstavniki VN so najboljšim ekipam, ki so se ob krizah znašle brez organizacij (npr. zdajšnji Anexis, ko so zapustili zeroPoint!) pomagali do podpore, in še in še,..

V vsem tem času je bila slovenska CoD scena nekje na repu, saj se nobena ekipa ni bila zmožna povzpeti v višave (razen prej omenjenih Against All Enemies in delno Make Me Cooler) in scena je že vse od začetka vegetirala z 10-15 ekipami. A zakaj je tako, saj v vseh naših sosednjih državah razen Avstrije imajo scene v 10x večjih velikostih kot pri nas?
 

Delno zato, ker smo majhni. Dejstvo je, da ne more biti 100 aktivnih ekip v državi z 2,000,000 prebivalci, a 20-25 bi jih lahko bilo. Drug, precej pomembnejši vzrok je odnos igralcev – npr. če igrata dve slovenski ekipi (ki niso MMC, ejected ali sestavi.iGN) vam garantiram, da bo prišlo do prepirov, whinanja in obtoževanja, to pa vse le zato, ker se nekateri posamezniki v sceni ne vedo zadržati in odigrati ene igre s trudom, raje celih 45 minut nabijajo nasprotnikom vse načine kako jim obdelujejo lastno mater, namesto da bi se posvetili svoji igri in sodelovanju s soigralci. Kako naj se igralci počutijo domače v sceni, če so vsi najvidnejši predstavniki otročji in skrajno neodgovorni? Dejstvo je, da se ne morejo. Seveda je še veliko drugih razlogov za neuspešnost slovenske CoD scene, od pomanjkanja tekmovanj za Slovence, neobstoječih LAN-ov, in drugega, a šele na koncu je po pomembnosti kakovost portalov (saj imamo callofduty.si za forum, kaj drugega pa tako ne potrebujemo).

No, glede na to, da že pišem neko mnenje, lahko navedem tudi dejstva zakaj se ne spustim v organizacijo CoD LAN-a v Sloveniji, pa čeprav imam na razpolago vse. Prvo kot prvo – in seveda daleč najpomembnejše – so številke. Dokler ne bom videl vsaj 12 solidnih teamov, ki ne razpadejo ob prvi priložnosti, ki se trudijo v CyberGamer ladderjih, na CB-ju, na ESL-ju, na NightCupih, na ESportFineness, kjerkoli pravzaprav, ni šanse, da bi se trudil organizirati neko stvar, kjer bi bile domače ekipe povožene s strani močnejših ekip sosednjih držav, omejiti tekmovanje na le lokalne ekipe je pa pravtako neumnost. Drugič, kot že prej omenjeno me močno moti odnos ekip, saj bi bilo stanje skupnosti veliko boljše, če bi se ne toliko prepiralo zaradi popolnoma nepomembnih malenkosti. V to so vštete vse oblike »lameanja« oz. po moje izkoriščevanja organizacijske (ne)sposobnosti drugih – dokler bom videl naše ekipe delati le to ob vsaki ponujeni priložnosti raje kot, da se sprijaznijo s porazom, ni variante, saj je moj cilj, da pomagam elektronskim športom pridobiti na veljavi, to pa ni mogoče s takim odnosom. Kot tretje – samoiniciativnost. Le teden dni nazaj je Vita Nova objavila, da potrebuje predstavnike lokalnih skupnosti za posamezne države, a prijavil se je le en slovenski predstavnik. Podobno ni na ClanBase, ESL-ju, ESF-ju, CG-ju, nikjer nobenega slovenskega admina, ki bi se trudil, da izboljša CoD sceno tako lokalno, kot globalno. Naslednji razlog je najbolj pereč za »top« slovenske ekipe, saj se nikoli ne prijavijo na lokalna CoD4 tekmovanja le iz razloga, da je to »slovenski cup«. Tako nam je bila dana priložnost ustanovitve slovenskega ladderja na ESL-ju, vse kar je zahteval Sebastjan »comperius« Barbo, je da napolnimo eno tekmovanje, a se ekipam še tega ni ljubilo narediti. Kako naj scena napreduje, če so igralci tako neodgovorni in neresni do mere, ko se več nikomur ne ljubi truditi?

Resnično upam, da vas bo ta tekst spravil k razmišljanju in sprejemanju nekih odločitev, ki bodo pomagale razvoju Call of Duty-a v Sloveniji, saj je v Evropi daleč od mrtvega.